Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto zgodaj zjutraj ujet v operaciji ameriških sil, ki so jo spremljale eksplozije v prestolnici Caracas. Takoj po zajetju so ga odpeljali iz države v Združene države Amerike. Operacija je bila izvedena na podlagi nove zvezne obtožnice, ki Madura neposredno povezuje z zloglasno ulično bando Tren de Aragua (TdA) in njenim domnevnim voditeljem Héctorjem Rusthenfordom Guerrerom Floresom. Obtožnica nadgrajuje očitke iz leta 2020, vendar vključuje nove trditve o povezavah z organiziranim kriminalom, kar je v preteklosti zagovarjala že Trumpova administracija. Dogodek je sprožil burne mednarodne odzive in močne delitve znotraj Združenih držav Amerike. Medtem ko so v mestih, kot sta Philadelphia in Detroit, potekala praznovanja venezuelske skupnosti, so na Capitol Hillu demokrati izrazili ogorčenje nad enostransko vojaško akcijo. Operacija sledi obdobju intenzivnega stopnjevanja napetosti, ki so se decembra 2025 sprevrgle v prve neposredne ameriške zračne in kopenske napade na infrastrukturo Venezuele. Mednarodna javnost sedaj z zaskrbljenostjo spremlja vpliv tega dogodka na regionalno stabilnost v Latinski Ameriki.

Ameriška vojska je v soboto zjutraj v Caracasu izvedla obsežno vojaško operacijo "Absolute Resolve" (Odločna odločnost), v kateri je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so ameriške sile vdrle v predsedniško rezidenco, ko sta zakonca spala; čeprav sta se poskušala zateči v varno zavetje podzemnega bunkerja, sta bila prijeta, preden sta do njega dosegla. Operacija je vključevala tudi letalsko bombardiranje strateških ciljev v okolici venezuelske prestolnice, kar je povzročilo začasno zaprtje karibskega zračnega prostora za ameriške letalske družbe. Madura so po zajetju nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer so ga najprej obravnavali agenti urada za boj proti drogam (DEA), nato pa so ga namestili v zvezni center za pridržanje v Brooklynu (MDC). Ameriško pravosodje je proti njemu vložilo nadomestno obtožnico, ki ga bremeni trgovine z drogami in terorizma. Novost v obtožnici je neposredna povezava med Madurom in zloglasno venezuelsko kriminalno združbo Tren de Aragua; med soobtoženimi se je znašel tudi domnevni ustanovitelj te tolpe Héctor Rusthenford Guerrero Flores. Zajetje je sprožilo mešane odzive v mednarodni javnosti. Medtem ko administracija Donalda Trumpa vztraja, da je Maduro namerno pošiljal pripadnike kriminalnih tolp v ZDA kot obliko gverilskega vojskovanja, so se na Capitol Hillu pojavile ostre kritike iz vrst demokratov, ki dvomijo v zakonitost operacije. Ameriški sekretar za promet Sean Duffy je medtem že potrdil, da so omejitve v zračnem prostoru potekle in da se komercialni leti nad Karibi lahko nadaljujejo. Maduro naj bi se pred sodnikom prvič pojavil v ponedeljek.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je potrdil, da so Združene države Amerike bombardirale tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil prvi ameriški kopenski napad na venezuelski obali, vendar ni navedel natančne lokacije.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v začetku tega meseca izvedla napad z brezpilotnim letalnikom na pristaniški objekt ob venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani neposredni ameriški napad na tarčo znotraj te južnoameriške države. Po navedbah virov, na katere se sklicujejo tuji mediji, je bil cilj napada oddaljen dok, ki naj bi ga uporabljala transnacionalna kriminalna združba Tren de Aragua. Operacija pomeni znatno zaostritev prikritih dejavnosti administracije predsednika Donalda Trumpa proti vladi Nicolasa Madura, ki jo Washington obtožuje 'narkoterorizma'. Napad na venezuelskem ozemlju odpira novo poglavje v napetih odnosih med državama, saj gre za prvo potrjeno uporabo vojaške sile s strani ZDA na tleh Venezuele v okviru širših prizadevanj za destabilizacijo Madurovega režima. Uradni Washington napada še ni podrobneje komentiral, vendar viri blizu agencije CIA navajajo, da je bila operacija usmerjena izključno v logistično infrastrukturo, ki podpira dejavnosti organiziranega kriminala in trgovine z drogami, povezano z omenjeno bando. Dogodek je sprožil burne odzive v regiji in povečal strah pred morebitnim širšim oboroženim spopadom v Latinski Ameriki.

Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo zasledovati naftni tanker, ki je plul proti Venezueli in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu. Posadka drugega tankerja, povezanega z Iranom, je tanker prebarvala z rusko zastavo, da bi se izognila zasegu s strani ZDA. Kljub ameriški blokadi pa kitajski tankerji plujejo proti venezuelskim vodam.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v začetku decembra 2025 izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo ob venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani neposredni ameriški napad na kopenske cilje v tej južnoameriški državi. Napad je bil usmerjen na oddaljeno pristanišče, ki ga po navedbah ameriških uradnikov uporablja kriminalna združba Tren de Aragua za pošiljke prepovedanih drog. Po prvih poročilih v operaciji ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih oseb. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je 29. decembra 2025 potrdil odgovornost Združenih držav Amerike za napad, vendar ob tem ni razkril natančne lokacije tarče ali imena agencije, ki je operacijo izvedla. Operacija pomeni strateški premik v ameriškem pristopu do Venezuele, saj se je pritisk, ki se je prej izvajal predvsem zunaj meja države ali prek sankcij, zdaj preselil neposredno na venezuelsko ozemlje. Viri blizu zadeve navajajo, da gre za precedenčni dogodek, ki odpira nova tveganja v že tako napetih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Napad naj bi bil opozorilo tako lokalnim oblastem kot kriminalnim mrežam, ki delujejo v regiji, hkrati pa nakazuje na agresivnejšo zunanjo politiko prihajajoče ameriške administracije pri spopadanju s čezmejnim kriminalom in narko-karteli.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike na božični večer izvedle prvi letalski napad na kopenske cilje znotraj Venezuele. Operacija, ki so jo po nekaterih poročilih izvedle prikrite enote Cie z brezpilotnimi letalniki, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki naj bi služila kot ključno prekladališče za preprodajalce drog. Gre za pomembno eskalacijo v primerjavi s prejšnjimi operacijami, ki so bile omejene na prestrezanje ladij na morju, saj so ZDA zdaj prvič neposredno napadle venezuelsko ozemlje v okviru svoje kampanje proti režimu Nicolása Madura in t. i. »narkoteroristom«. Predstavnica družine Trump, Lara Trump, je v javnem nastopu podprla napad in poudarila, da gre za izpolnjevanje volilne volje Američanov glede zagotavljanja varnosti in boja proti mamilom. Po navedbah ameriških uradnikov je bilo oporišče povezano z bando Tren de Aragua, ki jo Washington obravnava kot resno grožnjo nacionalni varnosti. Venezuelski režim pod vodstvom Madura se na dejanja odziva z obtožbami o nelegalni agresiji, medtem ko Trumpova administracija napade utemeljuje kot nujne ukrepe v »vojni proti drogam«, ki vključujejo tudi fentanil kot orožje za množično uničevanje. Ta premik h kopenskim napadom kaže na novo, agresivnejšo fazo ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni napad na cilje na venezuelskem kopnem. Operacija, ki jo je izvedla agencija CIA s pomočjo brezpilotnih letal, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi in objektu, ki naj bi služil kot logistično središče za prevoz drog kriminalne združbe Tren de Aragua. Trump je napad označil za uspeh v boju proti narkoterorizmu, hkrati pa ni izključil možnosti nadaljnjega vojaškega posredovanja ali celo vojne, če se predsednik Nicolás Maduro ne bo umaknil s položaja. Venezuelska stran je napad obsodila kot dejanje agresije in kršitev suverenosti. Do eksplozije je prišlo v strateškem pristanišču, kar pomeni pomembno eskalacijo konflikta, saj so se prejšnje ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje plovil na odprtem morju. Trumpova administracija trdi, da je bil cilj uničenje 'velike tovarne' za mamila, medtem ko analitiki opozarjajo, da bi ta poteza lahko vodila v širši regionalni konflikt v Latinski Ameriki. Napetosti med državama se stopnjujejo že več mesecev, vendar ta neposredni poseg na ozemlje države predstavlja prelomnico v hibridni vojni, ki jo Washington vodi proti režimu v Caracasu.

Po poročanju New York Timesa je ameriška obveščevalna agencija CIA izvedla napad z droni na pristanišče v Venezueli prejšnji teden. Cilj napada je bil pomol, ki ga je uporabljala kriminalna združba Tren de Aragua. To je prva znana ameriška operacija na venezuelskem ozemlju.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na tri čolne v Karibskem morju, ki naj bi tihotapili droge. V napadih je bilo ubitih najmanj pet ljudi, trije v enem napadu, preživeli pa so zapustili plovila. Od septembra je ameriška vojska napadla že najmanj 30 plovil v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na cilj v venezuelskem pristanišču, ki naj bi služil kot baza za pretovarjanje prepovedanih drog. Po navedbah Washingtona je bila operacija usmerjena proti objektu, ki ga uporablja kriminalna združba Tren de Aragua za nakladanje mamil na plovila. Napad, ki se je zgodil v času božičnih praznikov, je povzročil obsežno eksplozijo v pristaniškem območju. ZDA s tem dejanjem stopnjujejo pritisk na avtoritarno vlado v Caracasu pod vodstvom Nicolása Madura. Doslej so se ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje mamilarskih plovil na odprtem morju, omenjeni dogodek pa predstavlja prvi javno potrjen neposredni napad na venezuelskem kopnem. Trump je v radijskem intervjuju poudaril, da je bil objekt popolnoma uničen, kar označuje novo fazo v ameriški strategiji boja proti narkokartelom v regiji.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na domnevni konvoj treh ladij, ki naj bi tihotapile narkotike. V napadih je bilo ubitih najmanj tri do pet ljudi. Napadi so del širše kampanje ameriške vojske proti tihotapljenju v Karibih in vzhodnem Pacifiku, v kateri je bilo od septembra napadenih že najmanj 30 plovil. Lokacija zadnjih napadov ni bila specificirana.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni vojaški napad na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila usmerjena proti obsežnemu pristaniškemu objektu na venezuelski obali, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale transnacionalne kriminalne združbe, predvsem Tren de Aragua, za mednarodno trgovino z drogami. Trump je v izjavi pojasnil, da so ZDA s tem dejanjem zaostrile kampanjo proti t. i. narkoterorizmu, ki jo vodi proti režimu Nicolása Madura. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc, uradni Caracas do zdaj ni podal podrobnejših informacij o škodi ali morebitnih žrtvah, čeprav poročila nekaterih ameriških medijev, vključno s CNN, omenjajo uporabo brezpilotnih letalnikov v operaciji Cie. Ta napad pomeni kritično eskalacijo, saj so se pretekle ameriške vojaške akcije omejevale na prestrezanje in napade na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA v ponedeljek izvedle kopenski napad na Venezuelo. CNN je poročal, da je CIA izvedla bombni napad z dronom na venezuelskem ozemlju, kar je prvi znan ameriški napad znotraj države.

ZDA so prvič izvedle napad z brezpilotnim letalnikom na ozemlju Venezuele, cilj pa je bilo domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil poročila o napadu. Poleg tega so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim naftnim tankerjem.

Ameriška osrednja obveščevalna agencija (CIA) je v začetku tega meseca izvedla napad z brezpilotnim letalom na pristaniški objekt na venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani ameriški vojaški napad na tarčo znotraj te južnoameriške države. Po navedbah virov, ki so blizu operaciji, je bil cilj napada oddaljen dok, za katerega so ameriške oblasti domnevale, da ga tolpa Tren de Aragua uporablja za kopičenje in prevoz prepovedanih drog. Operacija predstavlja pomemben premik v ameriški taktiki spopadanja z organiziranim kriminalom in narkokarteli v regiji. Poročanje medijske hiše CNN izpostavlja, da gre za precedenčen dogodek, saj Združene države Amerike doslej niso neposredno napadale objektov na venezuelskem ozemlju. Napad se je zgodil v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, vendar so operativni detajli o uporabljenem orožju in morebitnih žrtvah še vedno skopi. Venezuelske oblasti se na incident uradno še niso odzvale, medtem ko ameriška administracija uradno ne potrjuje podrobnosti tajne operacije obveščevalne službe.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo, v kateri so napadle in uničile pristanišče v Venezueli, namenjeno natovarjanju prepovedanih drog. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, je bil cilj napada uničenje infrastrukture in plovil, ki naj bi jih venezuelski karteli uporabljali za prevoz mamil v Latinski Ameriki. Gre za pomembno zaostritev ameriške kampanje proti trgovini z drogami, saj gre po razpoložljivih informacijah za prvo kopensko operacijo ameriških sil na venezuelskem ozemlju v okviru te kampanje. Operacija sledi daljšemu obdobju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA stopnjevale pritisk na režim Nicolása Madura. Čeprav so ameriški uradniki v preteklosti zanikali neposredne načrte za kopenske posege, uničenje pristanišča potrjuje premik h konkretnim vojaškim akcijam na tleh. Trumpova administracija napad opravičuje kot nujen ukrep za zajezitev delovanja narkomrežij, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Predsednik Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle napad na domnevni center za trgovino z drogami v Venezueli. Viri blizu AP poročajo, da je CIA izvedla napad z dronom na pristaniško območje, ki ga je po prepričanju uporabljal venezuelski kartel. Razbitine z enega od uničenih plovil so naplavile na kolumbijski polotok.

ZDA so prvič izvedle napad na venezuelskem ozemlju, in sicer z dronom na domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil, da so ZDA izvedle tajni napad na objekt za trgovino z drogami, vendar naj bi napadeni čolni prevažali tovor, ki ni bil v skladu s trditvami Bele hiše. Ostanki uničenih plovil so naplavljeni na kolumbijski obali. ZDA so uvedle sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim tankerjem.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

CIA je prejšnji teden izvedla prvi znani napad z dronom znotraj Venezuele. Cilj napada je bil pomol, ki ga je menda za trgovino z drogami uporabljala tolpa Tren de Aragua. Trump je potrdil, da so ZDA uničile veliko napravo za proizvodnjo drog v Venezueli, vendar ni razkril, ali je to storila vojska ali CIA.

Zvezna velika porota v Novi Mehiki je obtožila 11 domnevnih članov tolpe Tren de Aragua zaradi izsiljevanja, ki izhaja iz ugrabitve in zadavitve moškega, katerega truplo so zakopali v puščavi. Obtožnica vključuje tudi druga kazniva dejanja, povezana z delovanjem te kriminalne združbe.

Ameriške oblasti so aretirale pet oseb, povezanih z domnevnim načrtovanim terorističnim napadom na silvestrovo v Los Angelesu. Osumljenci so člani skupine Turtle Island Liberation Front, ki jo označujejo za 'trantifo' - skrajno levičarsko, pro-palestinsko, protikapitalistično in protiviladno skupino. Po besedah pravosodnega ministra naj bi skupina načrtovala bombne napade na več ciljev v Kaliforniji.

Združene države Amerike so uvedle finančne sankcije proti venezuelski igralki in DJ-ki Jimeni Arayi, znani kot Rosita, zaradi domnevne romantične zveze z Hectorjem Rusthenfordom Guerrerom, voditeljem kriminalne združbe Tren de Aragua. Araya je obtožena, da je zagotavljala materialno podporo tej organizaciji in bila del mreže za pranje denarja in financiranje operacij skupine. Sankcije so bile uvedene tudi proti drugim članom in sodelavcem organizacije v Venezueli in Kolumbiji.

Ameriški obrambni minister Peter Hegseth je zatrdil, da ni videl preživelih iz prvega napada na domnevni tihotapski čoln v Karibskem morju, preden je bil izveden drugi napad. Predsednik Trump je dejal, da napadi preprečujejo vstop drogam.

Venezuelska vlada je zavrnila načrt ZDA, da bi razglasile narkokartel "Cartel de los Soles" za teroristično organizacijo, češ da je ta načrt "absurden". Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bo State Department uvrstil domnevni narkokartel na seznam "tujih terorističnih organizacij". Ameriške oblasti obtožujejo "Cartel de los Soles" sodelovanja s transnacionalno kriminalno organizacijo "Tren de Aragua" pri pošiljanju drog v ZDA. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa trdi, da je predsednik Venezuele Nicolás Maduro vodja "Cartel de los Soles".

Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA (DHS) je sporočilo, da so zvezne in lokalne oblasti izvedle obsežno operacijo v nočnem klubu v Teksasu, kjer so aretirali 27 domnevnih članov tolpe Tren de Aragua. Operacija je bila izvedena konec preteklega tedna.

Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.

Španska policija je v Madridu in Barceloni aretirala trinajst ljudi, osumljenih članstva v prvi celici kriminalne združbe Tren de Aragua, ki izvira iz Venezuele. Združba je znana po umorih, izsiljevanju, ugrabitvah in trgovini z drogami ter ljudmi.

Španska policija je aretirala trinajst ljudi, osumljenih pripadnosti prvi celici venezuelske kriminalne združbe Tren de Aragua v Španiji. Združba, ki izvira iz Venezuele, velja za najpomembnejšo v državi in se je razširila tudi v druge države.

Španska policija je v racijah po petih španskih mestih aretirala 13 ljudi, osumljenih pripadnosti zloglasni venezuelski tolpi Tren de Aragua. Razbili so prvo utrjeno celico te tolpe v Evropi in zasegli laboratorije za proizvodnjo sintetičnih drog.

Španska policija je razbila prvo celico venezuelske tolpe Tren de Aragua v Evropi. Aretirali so 13 osumljencev v petih španskih mestih in zasegli laboratorije za proizvodnjo sintetičnih drog. ZDA so to tolpo že označile za tarčo.

Ameriška vojska je izvedla že deseti napad na plovilo, ki naj bi prevažalo droge v Karibih. Obrambni minister Pete Hegseth je sporočil, da je bil ta napad, ki ga je ukazal predsednik Donald Trump, prvi nočni napad v mednarodnih vodah.

Trumpova administracija je bila tarča kritik zaradi nedavnega smrtonosnega napada na plovilo, osumljeno tihotapljenja mamil, v katerem je umrlo šest ljudi. Hkrati so strokovnjaki opozorili, da naj bi 'neumnost' Trumpove ekipe sabotirala ključne cilje administracije, pri čemer so potegnili vzporednice s preteklimi poskusi zatiranja levičarskih gibanj v ZDA.

ZDA so izvedle deseti napad na plovilo, za katero trdijo, da je povezano z narkoterorizmom, na Karibih. V napadu je umrlo šest ljudi, povezanih z organizacijo Tren de Aragua. Ameriški obrambni minister je izjavil, da bodo z narkoteroristi, ki tihotapijo droge, ravnali kot z Al Kaido.

ZDA so okrepile vojaško dejavnost proti Venezueli, potem ko je Donald Trump mehiške kartele, salvadorsko bando MS-13 in venezuelsko bando Tren de Aragua označil za tuje teroristične organizacije in ukazal Pentagonu pripravo načrtov proti njim. Po prekinitvi dialoga med ZDA in Venezuelo ter pojavu ameriških bombnikov B-52 v venezuelskem zračnem prostoru se zdi, da Washington pospešuje pot proti vojni proti Venezueli, kar spominja na priprave na vojno v Iraku.

V Orlandu na Floridi sta bila aretirana brazilska državljana Janaina Toledo in Leonardo Corona Ramos, ki sta osumljena načrtovanja bombnega napada na center Chabad. Osumljenca sta domnevno delovala kot del nasilne kriminalne mreže Tren de Aragua. V Broadviewu so aretirali najmanj 15 ljudi med protesti pri poslopju ICE (Immigration and Customs Enforcement). Aretirani se soočajo z obtožbami, ki vključujejo kaznivo dejanje poškodovanja vladne lastnine in neupoštevanje policijskih ukazov.

V Orlandu je FBI skupaj s floridsko policijo aretiral brazilska državljana Janaino Toledo in Leonarda Corona Ramosa, ki naj bi načrtovala bombni napad na center Chabad. Osumljenca sta domnevno povezana z nasilno kriminalno združbo Tren de Aragua in se soočata z zveznimi obtožbami zaradi trgovine z mladoletniki. Medtem pa je v Broadviewu potekal protest pred centrom ICE, kjer so aretirali najmanj 15 ljudi zaradi različnih obtožb, vključno s poškodovanjem vladne lastnine in neupoštevanjem policijskih ukazov.

Trump se je soočil s kritikami zaradi govora v Knessetu, kjer so ga prekinjali protestniki, ki so obsojali njegovo podporo vojni v Gazi. Prav tako je bil tarča kritik zaradi domnevnih laži o naložbah v ZDA, s čimer naj bi kršil zakon Hatch. V Portlandu so se protesti proti ICE nadaljevali, pri čemer so protestniki uporabljali nenavadne metode, kot so kostumi in gola kolesarjenja, da bi izpodbijali označbo mesta kot 'vojno območje'.

MSNBC je širil lažne novice, da so agenti ICE v Chicagu pri aretaciji članov tolpe Tren de Aragua otrokom zavezali roke z vezicami in jih primerjali z Gestapom. Fox News je te trditve ovrgel. Medtem pa se v ZDA pojavljajo vprašanja o zdravstveni oskrbi nedokumentiranih priseljencev, saj bi Trumpova prizadevanja za omejitev njihove zdravstvene oskrbe lahko močno obremenila bolnišnice.

V Broadviewu v ZDA so potekali protesti pred centrom ICE, pri čemer so aretirali štiri osebe. Ameriška senatorja Dick Durbin in Tammy Duckworth sta izrazila podporo sodni odločitvi, ki ustavlja napotitev pripadnikov Nacionalne garde v Illinois. Medtem pa je v Memphisu demokratski poslanec obsodil 'vojaško operacijo', potem ko je FBI v 60 dneh aretiral skoraj 500 'nasilnih kriminalcev' in zasegel 118 kosov orožja.

V Angliji poteka preiskava domnevnega zločina iz sovraštva, potem ko je bil v obalnem mestu požgan mošeja. V Chicagu je policija dobila ukaz, naj ne posreduje, ko so agenti mejne patrulje ZDA prosili za pomoč med protesti. V Portlandu so zvezni agenti uporabili solzivec in aretirali protestnike, kmalu po tem, ko je sodnik blokiral napotitev nacionalne garde. Po poročanju Newsbustersa so agenti ICE v Chicagu aretirali 37 ilegalnih priseljencev, povezanih z venezuelsko tolpo Tren de Aragua, v kompleksu apartmajev.

Trumpova administracija je razširila napotitev Nacionalne garde v Chicago in Portland kljub lokalnemu nasprotovanju. V Chicago je poslal dodatnih 400 pripadnikov Nacionalne garde iz Teksasa zaradi stopnjevanja nasilja v zvezi z operacijami ICE. Illinois je vložil tožbo, da bi preprečil napotitev Nacionalne garde, guverner pa je dejal, da gre za 'Trumpovo invazijo'. Sodnik je obravnaval tožbo proti Trumpovi administraciji glede napotitve vojske v Portland, kjer je začasno blokiral napotitev Nacionalne garde v Portland. Kalifornijski guverner je obljubil sodni boj, potem ko je Trump poslal pripadnike Nacionalne garde Kalifornije v Oregon. V Chicago je bilo napotenih 300 pripadnikov Nacionalne garde za naslavljanje kriminala.

V Chicagu je mejna patrulja ustrelila žensko med protestom. Sodnik je izpustil dva osumljenca, obtožena napada na vozilo ameriške carinske in mejne patrulje. V Ekvadorju je predsednik Daniel Noboa preživel poskus atentata, ko so streljali na njegovo kolono.

V Ciudad de México so aretirali Nelsona Artura Echezurio Alcántaro, znanega kot "Nelson", domnevnega vodjo transnacionalne kriminalne organizacije Tren de Aragua v Mehiki, skupaj z dvema njegovima sodelavcema. Obtožen je več umorov žensk, ugrabitev in izsiljevanja. V drugem primeru so v Nuevo Leónu aretirali 28 oseb, povezanih z nedavnimi napadi na policiste. Aretacije so izvedli v štirih ločenih dogodkih po vsej državi.

ZDA so okrepile svojo vojaško prisotnost v bližini Venezuele, kar je povzročilo napetosti in zaskrbljenost zaradi morebitnega konflikta. Ameriške sile so izvedle več napadov na ladje, za katere trdijo, da so vpletene v trgovino z drogami, pri čemer so bili ubiti štirje ljudje. Administracija predsednika Trumpa je razglasila vojno proti kartelom in cilja na Venezuelo kot epicenter narkoterorizma, pri čemer naj bi se pripravljala na zavzetje venezuelskih pristanišč in letališč.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je v svojem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov obsodil vojaške grožnje ZDA in ponovno poudaril zavezanost Venezuele miru in multilateralizmu. Gil je opozoril na številne grožnje. Hkrati pa se pojavljajo obtožbe o morebitni vlogi judovske skupnosti v venezuelski krizi, zlasti v povezavi z nedavnim ameriškim napadom z dronom na domnevne člane tolpe Tren de Aragua.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je ponudil pomoč ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu pri zajetju voditeljev venezuelske kriminalne združbe Tren de Aragua. Ponudba je bila posredovana ameriškemu odposlancu Richardu Grenellu v začetku tega meseca, skupaj s pismom, naslovljenim na predsednika Trumpa. Madurovo dejanje je del prizadevanj za zbližanje z ZDA, medtem ko so ZDA okrepile vojaško prisotnost v Karibih v okviru protinarkotične operacije.

Članek s spletne strani thespinoff.co.nz izpostavlja novo knjigo Geoffreyja Palmerja, ki obravnava postopno izgubo demokracije. V Egiptu je bil pomiloščen Alaa Abd el-Fattah, znan aktivist, ki je bil zaprt skoraj 12 let. V Kaliforniji se zvezne oblasti ne bodo držale novega zakona, ki prepoveduje zakrivanje obraza policistom. V Južni Koreji so protesti opozicijske stranke PPP sprožili kritike zaradi morebitne odtujitve neodločenih volivcev. V ZDA se pojavljajo zgodbe o prevzemu sosesk s strani venezuelske tolpe Tren de Aragua, kar izkorišča republikanska kampanja. V Tamil Nadu v Indiji stranka BJP načrtuje proteste proti korupciji in slabemu upravljanju stranke DMK. V Pakistanu se pojavlja poziv k večji transparentnosti pri protiterorističnih operacijah po izgubi civilnih življenj. Muqtada al-Sadr v Iraku zaostruje pogoje za svojo vrnitev v politiko. Na Filipinih so potekali množični protesti zaradi korupcije in kraje sredstev za obvladovanje poplav.

V Broadviewu v ZDA je prišlo do protestov, kjer so policisti uporabili poprove razpršilce in gumijaste naboje proti demonstrantom. Hkrati pa se v ZDA širi teorija zarote, da naj bi venezuelska tolpa Tren de Aragua prevzela nadzor nad stanovanjskimi kompleksi v Aurori, kar je postalo del republikanske predsedniške kampanje.